Pripravil: Jure Slatner

Med prvimi znanilci pomladi so navadni mali zvončki med ljudmi posebej čaščene rastline. Prav vsi se jih razveselimo, ko jih ugledamo. Milijone in milijarde jih je, pa klub temu sodijo med zavarovane rastline. Zaščitniki narave so imeli v mislih zlasti vsakršno izkopavanje z namenom prodaje čebulic, kar se dandanes dogaja na območju med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, kjer uspeva največ rastlin iz rodu Galanthus. Desetine milijonov čebulic izkopljejo vsako leto in jih pošiljajo na tržišča Zahodne Evrope. Zdi se, da ne njihovo število neskončno, a iz zgodovine že poznamo primere, ko so »neskončno velike populacije« bliskovito izginile, naj omenim le primer golobov selcev. In iz zgodovine se velja kaj naučiti, sicer jo moramo (na žalost) ponoviti, tako pravi pregovor.

Da se med navadnimi malimi zvončki pojavljajo primerki z nenavadnimi morfološkimi podrobnostmi, je prva pri nas opazila in že v prejšnjem tisočletju opozorila javnost naša članica, ilustratorka in urednica Alpskega kotička Marija Prelec. V svojem vrtu v Šiški je gojila skupinico zvončkov, za katere je menila, da so morebiti križanci z velikim zvončkom, torej kronico, saj so imeli zelene lise na listih zunanjega perigona.

Da je to praktično nemogoče, ja takrat odgovarjal dr. Tone Wraber. Torej gre le za obliko (varietas) z določeno edinstveno lastnostjo, katere pojavnost in prenašanje pa potomce je Marija Prelec spremljala in vestno beležila več kot 50 let. Leta 2004 sva v reviji Welwitschia objavila vest o teh nenavadnih zvončkih. Leta 2009 sva članek objavila še v reviji Moj mali svet v nakladi 9 000 izvodov. Kultivar sva imenovala ‘Marija Prelec’. Glavni dve posebnosti sta že omenjene 4-5 zelenih črtic na zunanjih perigonovih listih in zelo zgodnjemu obdobju cvetenja, saj se ta konča takrat, ko se za rastline osrednjeslovenskega območja šele začne.  V tem obdobju je dr. Jože Bavcon s sodelavci iz ljubljanskega botaničnega vrta začel, nadaljuje pa seveda še dandanes, iskati nenavadne posebneže navadnih malih zvončkov po vsej Sloveniji in jih je tudi našel do zdaj opisal že preko 10 000. Preko 80 specifičnih oblik je objavil v publikaciji Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) v Sloveniji, ki so vsi priznani kot slovenski kultivarji.

Navadni mali zvonki so lahko tudi predmet znanstvenega botaničnega preučevanja, kar so na enem
od Festivalov zvončkov pokazali dijaki Gimnazije Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana z
enostavnim spremljanja potovanja barvil po rastlini.

Navadni mali zvončki so tudi pogost motiv umetnikom, ilustratorjem in pravljičarjem po vsej Evropi in
tudi Slovenija ni izjema. Velja izpostaviti slovensko posebnost na tem področju, to pa so idrijske čipke
z motivi zvončkov, prav gotovo edinstvena ljudska umetnost v svetovnem merilu.
V svojem jesenskem obdobju življenja pa v Zavodu Pristan v Vipavi Marija Prelec še vedno dnevno
ustvarja in objavlja ilustracije, med katerimi se znajdejo tudi zvončki.