Cvet
Cvetovi kaktusov so mnogo bolj prilagojeni opraševalcem kot pa puščavskim vremenskim razmeram. V puščavah ni mnogo čebel, čmrljev in podobnih opraševalcev. Kaktusi namesto medu nudijo zlasti cvetni prah in še bolj pomembno vodo. V nekaterih cvetovih se preko noči nabere
Ferocactus peninsulae
za cel naprstnik te pomembne tekočine, ki jo iščejo zlasti mali glodalci. Cvetni prah nabirajo netopirji in nekatere žuželke. Ker potrošijo mnogo vode, smejo biti cvetovi odprti le kratek čas, večinoma le po en dan ali noč. Mnogi cvetovi, zlasti rumeni, širijo izrazite vonjave, ki spominjajo na plesnivost. Ti privlačijo zlasti vešče.
Epitelantha micromeris, premer cveta 0,5 cm.
Morfološko so si cvetovi kaktusov precej podobni. Plodnica je podrasla, nameščena je pod cvetnimi listi, celo več – povsem jo preraste stebelno tkivo. Cvetna cev iz stebelnega tkiva je podaljšana, tako da je cvetišče (del cveta, iz katerega izraščajo prašniki in pestič) v obliki čaše (črke U). Od tu izraščajo prašniki, ki so zares številni. “Cvetni listi”, ki so dejansko povsem pravi stebelni listi (brakteje), prehajajo od takoimenovanih sepaloidov v petaloide. Njihovo število je veliko, nedefinirano. Pestič je vedno en sam, združen iz več plodnih listov. Vratovi so najpogosteje združeni v cev, brazde pa so proste in so dvignjene nad prašnike.
Prečno prerezan cvet Normanbokea valdeziana. Norman Boke, po katerem se imenuje ta rod kaktusov, je bil botanik, ki je sredi prejšnjega stoletja obdelal anatomijo in morfologijo cvetov kaktusov.
Plodnica s semenskimi zasnovami (znotraj) in okoliškim tkivom dolgega poganjka (zunaj).
Epitelantha micromeris, brazda pestiča. Premer 1,5 mm
Brazda pestiča običajno izda, kolikšno število karpelov (plodnih listov) je združeno v plodnico pestiča.
Običajno so cvetni listi razprti, v vročini celo obrnjeni nazaj. Barva cvetov je izjemno pestra. Najdemo vsemogoče barvne kombinacije, le modrih cvetov kaktusi (z eno izjemo) nimajo. Za modro obarvanost je potrebno barvilo antocian, tega pa v vsej družini kaktusov in še nekaterih sorodnikih ni.
Plod
V večini primerov pride do oploditve semenskih zasnov le s pomočjo peloda druge rastline. Plodovi kaktusov so dveh tipov. Mesnate jagode (v botaničnem smislu gre za nepravi plod -false fruit-, ker pri njegovi tvorbi sodeluje v precejšnji meri stebelno tkivo), se ob zrelosti obarvajo rdeče in privlačijo predvsem ptice. Suhokožnati plodovi privabljajo mravlje. Tudi mali glodalci jih z veseljem nabirajo.
Epitelantha micromeris, premer rastline 2 cm
Mesnati plodovi so užitni, v nekaterih primerih tudi zelo okusni. Mnogi so uporabni za izdelavo marmelade in podobnih jedi. Plodovi opuncij prihajajo tu in tam tudi na naše tržišče. Pri nekaterih opuncijah lahko kar na plodu zraste še en cvet in nato še en in še en… V naših krajih cvetovi pogosto niso oplojeni, zato lahko iz odpadlega nedozorelega plodu zrastejo nove rastline.
Cylindropuntia leptocaulis
Plodovi omogočajo kaktusom optimalno razširjanje. Užitne plodove večinoma pojedo ptiči ali sesalci, nekaj semen pa se neprebavljenih izloči iz živalskega telesa na precej oddaljenem mestu. Nekateri semenski mešički so zgrajeni tako, da se semena stresejo iz njih, brž ko kakšna žival izpuli dozorel plod z rastline. Plodovi teh imajo štrleče ostanke cvetnih listov. Živali jih pulijo in nato uporabijo pri gradnji gnezd. Tretji način je razširjanje semen s pomočjo mravelj in drugih žuželk, ki sladke plodove odnašajo v mravljišča, vmes pa izgubijo marsikatero seme. Nekateri plodovi se kar celi oprimejo dlake sesalcev in z njimi prepotujejo precejšnje razdalje.
Semena so po obliki dokaj podobna, ne pa tudi po svoji velikosti. Večinoma so kaljiva takoj, ko dozorijo.