Posebnosti, ki jih srečamo le pri kaktusih
Osnovna telesna značilnost, po kateri spoznamo večino kaktusov, so odebeljeno steblo z vodnim tkivom, areole in izrazite bodice.
Sočnice so vse rastline, ki imajo v listih ali steblu vodno tkivo, ki omogoča preživetje tudi v daljšem obdobju suše. Za mnoge vrste velja, da so zaradi varčevanja z vodo njihove reže čez dan zaprte, tako imajo čisto svojevrstno kislo (CAM) fotosintezo.
Sulcorebutia rauchii forma violacidermis, premer 2 cm.
Areola, organ, od koder izraščajo bodice, je znan v taki obliki samo pri družini kaktusov. Tkivo je tvorno, meristemsko, kar pomeni, da ga sestavljajo celice, ki so zmožne producirati bodice.
Puna bonnieae, premer areole z bodicami 0,5 cm
Meristemov je torej več. Eden je v rastnem vršičku, ta neprenehoma proizvaja tkivne celice. Meristem za trne/bodice in meristem za stranske poganjke in/ali cvetove ležita tesno drug ob drugem. Do stranskih poganjkov vodijo žile, do areol pa ne.
Cvetni popek poganja tik ob areoli. Ferocactus macrodiscus
Bodice ali trni?
Pri družini kaktusov so ti izrastki povsem edinstveni organi, niso ekvivalent bodicam (npr. pri vrtnicah, kjer izraščajo iz povrhnjice) in niso trni (pri npr. mlečkih, kjer gre za modificirane liste, cvetne peclje in vejice). Trn mora imeti v svoji notranjosti ostanek žile, tega pa bri izrastkih kaktusov ne najdemo. Vsekakor ne drži trditev iz mnogih učbenikov in priročnikov, da imajo kaktusih liste spremenjene v trne.
Epitelantha bokei, premer areole z bodicami 0,5 cm
Skoraj vsi kaktusi so sočnice. Izjema je le nekaj (17) vrst persekij, ki ne živijo v sušnih razmerah. Te imajo čisto prave normalne liste, poleg njih pa areole z bodicami/trni.
Čisto pravi kaktus z listi in bodicami/trni. Pereskia saharosa